Trend slabšanja kakovosti ne ostaja omejen zgolj na trgovske police, ampak se hitro širi tudi v turizem in gostinstvo.
Igor Napast
Potrošniki po vsem svetu in v naši regiji opažajo nov zaskrbljujoč trend. Po tem, ko smo se navadili na "skrčflacijo" oziroma krčenje velikosti izdelkov pri nespremenjenih cenah, na trg nezadržno prodira nov pojav, ki so ga ekonomisti poimenovali "čipflacija" (angleško cheapflation). Gre za prakso, pri kateri proizvajalci in ponudniki storitev znižujejo kakovost svojih ponudb, medtem ko cene ostajajo enake ali celo rastejo. Ta fenomen neposredno in najmočneje udari po žepu tiste kupce, ki imajo najnižje dohodke, opozarja hrvaška potrošniška platforma Halo, inspektore, katere ugotovitve povzema portal Slobodna Dalmacija.
Pojav se v praksi kaže na dva ključna načina. Prvi način zajema hitrejšo rast cen pri najcenejših blagovnih znamkah. Trgovci imajo pri dražjih, tako imenovanih premium izdelkih, višje marže. Te marže lahko nekoliko znižajo in s tem ublažijo vpliv inflacije na končno ceno. Pri najcenejših izdelkih tega manevrskega prostora nimajo, zato vsak dodaten strošek takoj in v celoti preložijo na končnega potrošnika.
Drugi način predstavlja zamenjava kakovostnih sestavin s cenejšimi alternativami. Proizvajalci na ta način ohranjajo enako prodajno ceno izdelka, vendar kupcu ponudijo manj. V predelanih živilih tako zmanjšajo delež mesa, namesto masla uporabijo palmovo olje in podobno.
Najbolj trpijo kupci z najnižjimi dohodki
Ljudje z nizkimi prejemki se znajdejo v brezizhodnem položaju. Bogatejši kupci lahko preprosto prihranijo tako, da namesto prestižnih znamk začnejo kupovati standardne. Potrošniki z minimalnimi dohodki te možnosti nimajo, saj že v osnovi kupujejo najcenejše možnosti na trgovskih policah. Kupci tako plačajo enak ali celo višji znesek za izdelek, ki je prehransko siromašnejši in slabše kakovosti. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna oblika skrite inflacije dolgoročno vodi do večjega števila kroničnih nenalezljivih bolezni. Slabša prehrana prebivalstva nato dodatno obremeni državno blagajno zaradi povečanih stroškov zdravstvene oskrbe.
Trend slabšanja kakovosti pa ne ostaja omejen zgolj na trgovske police, ampak se hitro širi tudi v turizem in gostinstvo. Nedavne raziskave kažejo, da kar 66 odstotkov ljudi meni, da za isto ceno danes dobijo slabšo nastanitev ali manj vredne turistične storitve kot v preteklosti. To starši opažajo tudi pri organizaciji šolskih izletov in maturantskih potovanj, kjer otroci dobijo manj in slabše, medtem ko starši plačajo več.
Pomanjkanje kakovosti v storitvenem sektorju
Gostinci in hotelirji se prav tako poslužujejo čipflacije pri zaposlovanju. Vse pogosteje najemajo cenejšo in manj kvalificirano delovno silo iz tujine. Hkrati pa višajo cene svojih storitev, kar neposredno poslabša izkušnjo gostov. Pojav tako odpira pomembna vprašanja o poslovni etiki v 21. stoletju in vplivu na družinske proračune, saj se potrošniki vsakodnevno soočajo z manjšo kupno močjo in slabšo ponudbo na vseh ravneh.